RJAVA ŽAMETNA PARADIŽNIKOVA PEGAVOST - FULVIA FULVA

Bolezenska znamenja in biologija

Ta bolezen se pri nas pojavlja izključno pri gojenju paradižnika v zaščitenem prostoru. Gliva okužuje predvsem liste, zelo redko cvetove, plodove in stebla. Na zgornji strani listov se pojavijo najprej bledozelene do rumene pege brez izrazitega roba. Na spodnji strani teh peg se oblikuje rjava žametna prevleka, ki jo sestavljajo trosonosci s trosi. V ugodnih razmerah za razvoj bolezni se pege naglo širijo in med seboj združujejo, zlasti starejši listi se sušijo in odpadajo. Pogosteje so okuženi spodnji listi, ker je pri tleh zračna vlaga višja. Bolezen potrebuje za svoj razvoj visoko zračno vlago. Če je ta pod 60 %, do okužbe sploh ne pride. Temperatura za okužbo ni toliko pomembna (od 10 do 27 ° C). Gliva se optimalno razvija pri temperaturi 22 ° C in 90-95% relativni zračni vlagi. Do naslednje rastne sezone se se gliva ohranja na ostankih okuženih rastlin, lahko pa tudi v obliki spor na orodju in posameznih delih rastlinjaka. V močno okuženem rastlinjaku lahko spore glive pri delavcih povzročijo alergijski bronhitis (naduho).

Varstvo

Bolezen sedaj ni več tako pomembna kot v preteklosti, ker so uspeli vzgojiti odporne sorte paradižnika. Vendar pa moramo vedeti na katere patotipe (A,B,C,D,E) je sorta odporna. Obvezno moramo zaoravati rastlinske ostanke. Paradižnik sadimo na isto mesto šele po treh letih. Glavni ukrep za zmanjševanje pojava bolezni je zračenje rastlinjakov, s katerim zmanjšamo zračno vlažnost. Šele, ko izvedemo vse preventivne ukrepe, lahko pričakujemo uspešno delovanje fungicidov.